Povpraševanje

Refraktivne očesne napake

Miopija

Svetloba se zbere pred mrežnico. To je lahko prirojena ali dedna okvara ali pa posledica prekomerne uporabe oči. Je progresivna in se lahko poslabša s telesno rastjo otroka, zato zahteva več prilagoditev bodisi z očali ali kontaktnimi lečami.

Hipermetropija

Slike se oblikujejo za mrežnico, zato so videti zamegljene. Ta okvara onemogoča, da bi normalno videli, bodisi blizu bodisi daleč: hipermetropično oko je „krajše“ od normalnega, ukrivljenost roženice je nezadostna, zaradi česar se slike zbirajo za mrežnico.

Astigmatizem

Napaka, povezana z ukrivljenostjo roženice. To stanje izvira iz asimetrije ukrivljenosti, ki ustvarja neenakomerno refrakcijo svetlobe med različnima meridianoma; točka svetlobe, namesto da bi oblikovala gorišče, se pojavi v fokusu ob dveh fokalnih linijah, ki tvorita desni kot, eno linijo spredaj in eno zadaj.

Presbiopija

Čeprav je uvrščena med refraktivne napake, je presbiopija dokaj naravna izguba sposobnosti očesa, da se prilagodi in spremeni obliko leče za gledanje od blizu. V skladu s priljubljeno teorijo naj bi bile drobne mišice znotraj očesa, ki nadzorujejo lečo, obrabljene in naj bi z leti opešale.

Najnovejše študije pripisujejo izgubo zmožnosti prilagoditve sami leči. V nasprotju s preostalim telesom, ki preneha rasti okrog 20. leta starosti, leča raste vse življenje; v starosti se utrdi in je zato bolj odporna na spreminjanje oblike. Posledica je postopno zmanjšanje prilagajanja in večja potreba po očalih za branje.

Sindrom "Suhega očesa" - Anomalija sodobnega časa

Občutljivost na svetlobo, pekoče oči in občutek peska v očeh: vse to so simptomi „sindroma suhega očesa“. Do tega pride, ko solzni film ne ustvarja dovolj solzne tekočine, kar je pogosto posledica psiholoških vzrokov, kot so staranje ali vnetja, vendar je prišlo tudi do nenadnega povečanja primerov suhega očesa med ljudmi, ki delajo za računalnikom, zaradi česar je bil sprejet nov izraz, tj. „sindrom računalniškega vida“.

Sindrom računalniškega vida je povezan z dolgotrajno uporabo (več kot dvajset ur na teden) računalnikov, tabličnih računalnikov ali pametnih telefonov. Članek, ki je bil leta 2010 objavljen v reviji Wall Street Journal, poroča, da je po ugotovitvah ameriške organizacije NIOSH, ki preučuje pojave nelagodja, ki so povezani z delom, prizadetih več kot 80 % uporabnikov**. To je potrdila tudi študija, ki je bila opravljena v Indiji** in na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da je prizadetih 70 % uporabnikov. Za kaj gre torej pri sindromu računalniškega vida?

Dejstvo je, da je gledanje v računalniški monitor bistveno bolj utrujajoče za oči kot branje z lista papirja: ko beremo natisnjeno besedilo, pomežiknemo najmanj dvajsetkrat na minuto, ko gledamo v računalniški monitor pa samo sedemkrat. Tako pride do pomanjkanja solzne tekočine – suhega očesa –, kar postane še bolj neprijetno, če nosimo kontaktne leče. To očitno povzroči manjšo delovno učinkovitost, zato so za ljudi, ki preživijo ure in ure pred monitorjem korektive leče dejansko najboljša rešitev, saj jim pomagajo, da se izognejo sindromu računalniškega vida, utrujenosti oči in migrenam.